Predmet_149848

1. Ekonomija pozornosti, algoritmi, personalizacija, filtrirni mehurčki in odmevne komore

Jernej Kaluža (jernej.kaluza@fdv.uni-lj.si)

2. Kakšna je povezanost med temelji moderne demokratične družbene ureditve in tehnološkimi spremembami na področju družbenega

komuniciranja v zadnjih desetletjih?

3.

Kritika nedemokratične narave
množičnih medijev
Novi mediji kot utelešenje radikalno
demokratične ideje množičnih medijev.

4.

“STARI” MEDIJI
“NOVI” MEDIJI
Enosmerna komunikacija
Dvosmerna komunikacija
Proizvajalci/konzumenti vsebin
“Prosumers”
Pasivizacija
Participacija, sodelovanje, angažma
Hierarhični
Anarhični
Centralizem
Decentralizirano omrežje
Kontrolira jih peščica (lastniki, uredniki,
itd.)
Kontrolirali naj bi jih uporabniki
Cenzura
Svoboda govora

5.

Kaj je šlo narobe?
Zakaj se sanje o imanentno
demokratični naravi interneta
niso uresničile?

6.

• Nadaljevanje delovanja »starih medijev«: novi mediji še naprej prodajajo
svoje občinstvo, njihovo pozornost in sodelovanje oglaševalcem.
• Internet, ki mu prevladujejo korporacije, ki akumulirajo kapital z
izkoriščanjem in komodifikacijo uporabnikov, nikoli ne more biti
participativen v smislu teorije participativne demokracije (glej Fuchs, Social
Media: A Critical Introduction, 2012).
• »Sodelovanje« ni mogoče, ne da bi ljudem omogočili sodelovanje v
lastništvu organizacij in pri sprejemanju odločitev (glej Fuchs, Social Media:
A Critical Introduction, 2012).
• Ideologija sodelovanja: participacija = podatki!
• Monopolistična narava digitalnih platform.

7. Javnost/javni interes I ekonomija pozornosti

• 6 Normative dimensions of “publicness” (Splichal, 2022):
• Visibility (of social processes)
• Access (to important information)
• Reflexivity (reflection on important events in society)
• Mediation (between rulers and the ruled),
• Influence (on politics/decisions)
• Legitimacy (of power)

8. Clickbaits

9. Projekt: soobstoj logike starih in novih (družbenih) medijev

• Raziskovalca Jernej Kaluža in Sašo Slaček Brlek
• Tema: Nove tehnologije v medijskem sektorju
• 38 intervjujev z raznolikimi profili v medijih: novinarji, uredniki,
marketing, direktorji prodaje, IT oddelki, strokovnjaki za družbene
medije
• Intervjuji so izvedeni konec leta 2019/začetek 2020
• V raziskavi je sodelovali 5 različnih medijev: MMC, 24ur.com, Siol,
Val202, in Večer

10. Konkurečno-sožitni odnos: tradicionalni in novi mediji

• „Mogoče je čas, da se zavemo, da so bili nekateri naši pogledi
napačni. Moja konkurenca ni Siol ali MMC, temveč Google ali
Facebook. Stvari so se spremenile“ (Jure Tepina, odgovorni urednik,
24ur.com)
• Konkurenca ali simbioza
• Konkurenca za oglaševalske prihodke
• Konkurenca za pozornost uporabnikov
• Konkurenca med algoritemsko in uredniško selekcijo vsebin
• Konkurenca med globalnim in lokalnim

11.

12. Kompeticija za oglaševalske prihodke

• Slovenski medijski trg: majhen, homogen, zaprt in zasičen
• Manjša podjetja vse bolj oglašujejo na digitalnih platformah
• Televizija še vedno igra pomembno vlogo: doseg splošne javnosti
• Neuspeli poskusi novih modelov monetizacije: paywall sistemi,
crowdfunding, državna podpora
• Vloga personalizacije, segmentacije in targetiranja občinstev

13. Konkurenca za oglaševalske prihodke

„Before big data could find precise audiences, advertisers were willing to pay a premium to
the New York Times for placing their ads in front of a generally wealthy and sophisticated
audience, which in turn provided the New York Times with a war chest to fund quality
journalism worthy of that audience (Pariser, 2011: 49). However with the advent of big
data, the advertisers seeking a wealthy audience no longer need to buy expensive ads in
the Times, they can instead find individual media consumers with high incomes based
upon big data analysis and place their ads in front of them regardless of the particular
content they are consuming. What changes here is not that the advertising costs money to
the advertisers or that people see advertising targeted at their demographic; what changes
is that advertisers no longer need to fund the New York Times’ broader investigative
journalism in order to access their consumers, instead they can place their advertisements
directly alongside, or even inside, whatever content suits the private interests of their
desired audience. This presents a profound disintermediation in media production and a
fragmentation of the media public.“
(Tauel Harper, The big data public and its problems: Big data and the structural
transformation of the public sphere, New Media & Society, 2017)

14. Kaj je namen profilov medijev na družbenih omrežjih?

• Družbena omrežja so primarni kanal, preko katerega lahko privabimo
novo občinstvo Siola – to je edini namen, zakaj imamo profile Siola na
družbenih omrežjih (Mathias Štefančič, Siol)
• Nimamo še načina za efektivno monetizacijo vsebin na družbenih
omrežjih (Aleš Muhič, Vodja trženja na ProPlus)
• Mi smo za Facebook nepomembni za Facebook. Ne zanimajo nas tisti,
ki obiščejo naše profile na družbenih omrežjih: če nekdo ne pride na
spletno stran Siola, nimamo ničesar. Naš namen je, da jih privabimo iz
Facebooka na Siol (analitk na Siol-u)

15.

• Problem prilagoditve vsebin družbenim omrežjem (novinarji
to pogosto razumejo kot degradacijo)
• Lovljenje „unique users“ (namesto grajenja zvestega
občinstva)
• Komunikacija javnih oseb direktno preko družbenih omrežij
(primer Trump) in izguba novinarskega privilegija (pomen
tiskovnih konferenc)
• Izguba vratarske moči

16. Ekonomija pozornosti, algoritmi, personalizacija, filtrirni mehurčki in odmevne komore

Jernej Kaluža (jernej.kaluza@fdv.uni-lj.si)