Religijski feminizmi

1.

Religijski feminizmi
prof. dr. Nadja Furlan Štante
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
E-naslov: nadja.furlan@zrs-kp.si
Garibaldijeva 1, 6000 Koper, Slovenija
info@zrs-kp.si
www.zrs-kp.si

2.

Izraz patriarhat je sestavljenka iz dveh grških besed:
πατήρ - pater = oče
in
άρχω - archo = pravilo
Ursula King patriarhat definira kot “premoč in nadvlado moškega nad
žensko, ki žensko onemogoča pri njenem socialnem, ekonomskem,
političnem in religioznem delovanju in razvoju”.
Skupaj s pojmom patriarhat se velikokrat pojavlja izraz androcentrizem, ki
označuje in postavlja moškega v center vsega. Iz tega sledi, da je izkušnja
moškega središčna norma, kateri mora slediti tudi vse drugo.
Elisabeth Schüssler Fiorenza, patriarhat razume kot “piramidalno moško
prevlado” in zanj vpelje nov izraz kyriarhy, oziroma kiriarhat. Z omenjenim
izrazom skuša Schüsslerjeva ponazoriti patriarhalno moč, ki je zgolj moško
centralizirana in institucionalizirana.

3.

odkriva prvine "her-story", zamolčane in prikrite v izrazito pristranski, moški
"his-story“
feministična teologija ni dopolnilo tradicionalni teologiji, ampak njena kritika
je "ženska teologija osvoboditve" ali "teologija osvoboditve ženske"
izrecno zavrača stereotipe o "ženskih" vlogah v družbi in abstraktno
nezgodovinsko opredeljevanje ženske "identitete"
je kritična teologija osvoboditve, kjer novi subjekt, to je ženska, "pride do
besede“

4.

večji ali manjši pripadnosti ženskemu gibanju po eni strani ter po
drugi strani
po večji ali manjši eklezialni pripadnosti ter
bolj ali manj ostri kritiki "tradicionalne" teologije in Cerkve.

5.

"znotrajkrščansko" in
"post-krščansko oziroma nekrščansko" feministično teologijo.
V temelju se vse oblike krščanske feministične teologije zavzemajo
za refleksivno solidarnost (ženskost in moškost se ne dopolnjujeta
samo v fizičnem in psihičnem pogledu, ampak tudi v ontološkem)

6.

Razumevanja odnosa človeka do narave in same konceptualizacije narave
koreninijo v družbenih izkušnjah, skozi katere ljudje dobivmo
informacije o strukturi okolja, kozmosa…
Naše razumevanje narave in naš odnos do le-te je konstruiran s strani
različnih družbeno-kulturnih procesov in skozi različne prakse bivanja
se ta konceptualizacija ustvarja, poustvarja in transformira.
Konceptualizacija narave je tako dinamičen kulturni proces, ki vse čas
niha med vsakdanjo umeščenostjo na eni strani in družbenim vplivom na
drugi.
Kartezijanski dualizem- izpostavljena predvsem superiornost duha nad
telesom iz perspektive hierarhičnosti dualizmov – binariznov - »naravno«
hierarhična organiziranost, ki jo najdemo v binarnih opozicijah narave in
kulture

7.

8.

“moč nad” (ang. power over),
“notranja moč” (ang. power within) in
“moč povezovanja” (ang. power with)

9.

Walter Lippmann prvi omeni stereotip kot “sliko v glavi”, ki si jo
posameznik riše o sebi in drugih.
Stereotip temelji na nepreverjenih dejstvih in sporočilih o nekem
dogodku, osebah, predmetih itd.
Predsodki so za Lippmanna emocionalno nabiti negativni stereotipi
Za predsodke kot tudi za stereotipe velja, da niso le negativni,
ampak so lahko tudi pozitivni.

10.

“heteroseksualen moški,
belec,
ki pripada zahodni urbani kulturi,
izpoveduje pripadnost liberalnemu krščanstvu
in pripada srednjemu ali višjemu družbenemu razredu”.

11.

12.

Ženska je ženska, “zaradi umanjkanja določenih lastnosti”, oziroma: “značaj žensk
moramo (…) pojmovati kot značaj, ki trpi za neko naravno hibo” (Aristotel – 4.stol.
pr.n.št.).
“Ženska je vrata k hudiču” (Tertulijan – 3. stol. n. št.).
Ženske so slabotne in nagnjene h grehu (sv. Avguštin – 4.stol. n. št.).
Ženska se zaradi svoje nečistosti ne sme približati oltarju (sinoda v Laodiceji – 4.
stol.n.št.)
Ženskam je prepovedano dotikanje svetih predmetov (leta 829 Sinoda v Parizu).
Ženske morajo biti absolutno pokorne možu, kajti one niso ustvarjene po Božji podobi
(Gracijan – 12. stol. n.št.).
Ženska je “hommo manque – pomanjkljivi moški” (Tomaž Akvinski – 13. stol. n.št.).

13.

14.

15.

16.

Prvič: da je bilo prvo bitje, ki ga je Bog ustvaril, moški in ne ženska, ker
je obveljalo prepričanje, da je bila ženska ustvarjena iz moškega rebra in
tako ontološko gledano nekaj izpeljanega in sekundarnega.
Drugič: da je glavni krivec za izgon iz raja ženska, ki je zagrešila "izvirni
greh" in da moramo zaradi tega gledati na "vse Evine hčere" s
sovraštvom, nezaupanjem in prezirom.
Tretjič: da ženska ni bila ustvarjena samo iz moškega, ampak tudi za
moškega, kar povzroči, da ima njena eksistenca zgolj instrumentalni
pomen in ne fundamentalnega.

17.

18.

Kako je bila ustvarjena ženska?
Ali je bila ženska odgovorna za izvirni greh prvega
človeka/moškega?
Čemu je bila ustvarjena ženska?
Svetopisemski zgodbi o stvarjenju in padcu v Genezi 1-3, sta
tako glede položaja ženske najpomembnejša teksta Stare
zaveze.

19.

20.

21.

leta 1974, v knjigi Feminism or Death francoske avtorce
Francoise D'Eaubonne.
kot oznaka za politično mnenje, da imajo ženske večji
potencial za uresničevanje političnih sprememb, ki so nujne
za ohranitev življenja na planetu.
Leta 1978 ta pojem prevzame Mary Daly v knjigi
Gyn/ecology, sledi Rosemary Radford Ruether, Sallie
McFague …(teološki eko-feminizem).
velika šola filozofskih in teoloških misli ter družbenih analiz.

22.

Pomembna prelomnica za razvoj ekofeminizma je vsekakor
mednarodna konferenca ZN o okolju in razvoju (United
Nations Conference on Environment and Development –
UNCED) v Riu de Janeiru (3.- 14. junij 1992), imenovana
Earth Summit.
World Women's Congress for a Healthy Planet kjer je bila
spisana Women's Action Agenda 21

23.

»Ženske smo močna sila sprememb. V preteklih dveh desetletjih, je bilo
organiziranih na tisoče novih ženskih združenj po celem svetu, od
regionalnih lokalnih skupin do mednarodnih združenj. Povsod so ženske
katalizatorke in pobudnice okoljskega aktivizma. A kljubtemu vodilni politični
akterji nadaljujejo z ignoranco do vloge in potrebe žensk, ki so ključne pri
oblikovanju odločitev glede prihodnosti Zemlje. Zahtevamo svoje pravice in
kot polovica svetovne populacije, zahtevamo, da so naši pogledi, vrednote,
sposobnosti in izkušnje enakovredno upoštevani pri oblikovanju in
sprejemanju političnih odločitev, ne le na mednarodni konferenci ZN o okolju
in razvoju (United Nations Conference on Environment and Development)
junija 1992, ampak vseskozi 21. stoletje.« (Women's Action Agenda 21)

24.

Heather Eaton pestro raznolikost ekofeminizmov
označi kot »križišče številnih poti,« saj »(l)judje
vstopajo v ekofeminizem iz različnih smeri in ga
nadalje odpeljejo še v številna druga področja in
aktivnosti«

25.

skupno zavedanje, da je nemogoče razrešiti ekološko
vprašanje ne da bi hkrati vključili feministično vprašanje in
obratno
temelji na postavki, da je tisto, kar vodi do zatiranja
žensk in kar vodi do izkoriščanja narave, eno in isto. patriarhalni sistem, dualistično mišljenje, sistem prevlade,
neoliberalni kapitalizem.
Eko-feminizem s filozofskega vidika združi dve obliki
zapostavljenosti: nasilje nad ženskami in nasilje nad naravo
in planetom.

26.

Heather Eaton je različne oblike ekofeminizmov
razmejila v štiri modele:
ekofeministični model aktivističnih in družbenih
gibanj;
akademski model ekofeminizmov;
religijski model ekofeminizmov
in model globalnega ekofeminizma.

27.

ideološko-kulturni (temelji na postavki, da so ženske
bližje naravi kot moški, bolj v sozvočju s svojim telesom,
čustvenim in živalskim svetom).
in socialno-ekonomski (umešča ženske na področje
reprodukcije, vzgoje in oskrbe otrok, pripravo hrane,
čiščenje, pospravljanje doma, skratka ženska je tukaj
zaprta in omejena zgolj na področje doma; ta opravila so
razvrednotena v primerjavi z javnimi opravili moške
domene in moči sodobne kulture).

28.

Pojem ekofeminizma se zdi dokaj samoreferenten. Splošna podmena
večine ljudi o pojmu je sicer pravilna, vendar so njegove zahteve širše in
radikalnejše od feminizma in okoljevarstva. Temelji namreč na postavki, da
je tisto, kar vodi do zatiranja žensk in kar vodi do izkoriščanja narave, eno in
isto. Govorimo o dualističnem mišljenju in sistemu prevlade, ki sestavlja
sam temelj zahodne civilizacije, zato se ekofeminizem nanaša tudi na vse
druge oblike prevlade, torej na vse, ki so v današnjem svetu, naravi in
družbi podrejeni – generacijsko, razredno, rasno, kulturno, zdravstveno,
družbeno. Preprosto rečeno, dokler bomo mi kot družba ali kot posamezniki
v svojih glavah in srcih zavestno ali nezavedno mislili, da zunaj večine
obstajajo Drugi, bomo nad njimi izvajali represijo. Vedemo se, kakor da
imamo več moči in več pravic do življenja, pri čemer te Druge svobodno in
brezmejno izkoriščamo kot vire.

29.

Ekofeminizem ni neki homogen projekt, niti v kulturnem, niti teritorialnem smislu, niti v
iskanju razlogov, niti v intenziteti kritike, niti v pogledu na možne usmeritve, po katerih
bi se morali ravnati. Zato mu je teoretičarka Carolyn D'Cruz pripisala zgolj eno in
edino skupno značilnost – napor, da bi razkrinkali strukturalni dualizem, ki vodi v
prevlado enega nad drugim. Ekofeminizem prav tako nikakor ni izključno ženska
pozicija, temveč se z njim ukvarjajo številni moški, na primer Jim Cheney,
Politično gledano se mi zdi pomembno tudi spoznanje, ki je skupno tako
ekofeminizmu kot globoki ekologiji, da ljudje nimamo zagona za spremembe sebe in
družbe, če nam ne teče voda v grlo. Z drugimi besedami, zagon za strukturalne
spremembe lahko pride zgolj iz globoke osebne spremembe, ki pa jo lahko izzove le
globoka osebna empatija do ne-človeških bitij, oziroma pomeni transcendentiranje
lastne človeške narave. Torej, dokler se bomo ukvarjali zgolj s tem, kako naj bi
preživeli kot ljudska bitja, nam ostaja resnični problem skrit. Seveda ekofeminizem
zameri ekologinjam in ekologom odsotnost družbene kritike in struktur prevlade.