Predmet_148222

1. KATEGORIJA RAZUMEVANJA V OKVIRU SUBJEKTIVNE HERMENEVTIKE

CIKLUS 8

2. CILJ RAZPRAVE

- kategorija razumevanja v vsakdanjem in znanstvenem mišljenju in njena vloga v
okviru metodologije kvalitativnega raziskovanja;
- zgodovinski izvori hermenevtike;
- ideja hermenevtike kot metode znanstvenega preučevanja v okviru
“Geisteswissenschaften”;
- kategorija razumevanja v okviru subjektivne (intuicionistične) hermenevtike;
- kritike kategorije razumevanja v subjektivni (intuicionistični) hermenevtiki
- kritika subjektivne (intuicionistične) hermenevtike pri Theodru Abelu;
- razlika med objektivno in subjektivno hermenevtiko;

3. ZNANSTVENA RAZLAGA – ZNANSTVENO RAZUMEVANJE

DRUŽBENA REALNOST
delovanje na temelju
predvidljivih mehanizmov:
SISTEMI : SUBJEKTI
ONTOLOGIJA
ONTOLOGIJA
smotrno (intencionalno)
delovanje
IGRE (NORME) - AKTERJI
OBNAŠANJE:
RACIONALISTIČNODEDUKTIVNI :
EMPIRICISTIČNOINDUKTIVNI
EPISTEMOLOGIJA
EPISTEMOLOGIJA
SUBEJKTIVNA
+
OBJEKTIVNA
HERMENEVTIKA
ODKRIVANJE VZROČNOPOSLEDIČNIH
ZAKONITOSTI:
DETERMINISTIČNEIDETERMINISTIČNE
RAZLAGE
METODOLOGIJA
METODOLOGIJA
REKONSTRUKCIJA
DELOVANJA S POMOČJO
RAZUMEVANJA SMISLA
METODOLOŠKI NATURALIZEM:
DRUŽBENE VEDE = RAZLAGA
HERMENEVTIKA:
DRUŽBENE VEDE = RAZUMEVANJE

4. KATEGORIJA RAZUMEVANJA KOT DEL VSAKDANJEGA MIŠLJENJA IN KOT DEL EPISTEMOLOGIJE

1.
URABA KATEGORIJE RAZUMEVANJA V VSAKDANJEM MIŠLJENJU: ne
zastavljamo si vprašanja , kaj je razumevanje in kako razumevanje deluje v procesu
spoznanja. Ne zastavljamo si vprašanj o tem, kako stvari razumemo. Razumevanje
sprejemamo kot nekaj, kar je samoumevno in neproblematično.
2.
URABA KATEGORIJE RAZUMEVANJA GLEDE NA RABO KATEGORIJE RAZLAGE
V OKVIRU EPISTEMOLOGIJE, KI PRESEGA RAVEN VSAKDANJEGA MIŠLJENJA:
Pri razlagi tega, kaj predstavlja kategorija razumevanja kot orodje spoznanja v družboslovju, je
treba stopiti na meta-raven razmišljanja:
2.2. skušamo zapopasti smisel oziroma pomen različnih oblik človekovega mišljenja in tudi
človekovega delovanja na individualni in družbeni ravni.
2.1. v okviru »metode razumevanja« družbenega sveta je pomembno zapopadenje dela in celote.
V okviru te metode je treba vedno najti vzajemni odnos med celoto in delom

5. ZAKAJ KATEGORIJA RAZUMEVANJA PREDSTAVLJA SPOZNAVNO PODSTAT METODOLOGIJI KVALITATIVNEGA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA - 1

1. Naturalizem: družbeni svet se obravnava kot nekaj, kar je "tam zunaj" in čaka, da ga odkrijemo.
Interpretativizem: obravnava družbeni svet kot to, kar ljudje dojemajo, da je
(sistematična analiza mišljenja in delovanja ljudi po smislu in z neposrednim in
podrobnim opazovanjem ljudi v konkretnih situacijah, ne pa samo kot nekaj,
kar se dogaja “tam zunaj”);
2.
Naturalizem: poudarja vlogo zunanjih sil v delovanju družbe. Kot da bi družbo
poganjal neki strogi, od ljudi neodvisni vzročni mehanizmi;
Interpretativizem: V družbenem delovanju ljudi je pomembna njihova
svobodna izbira. Ljudje so družbeni akterji z lastno voljo in zmožnostjo
zavestnega odločanja
3. Naturalizem: zdravi razum (common sense) se obravnava kot inferioren v primerjavi z
znanstvenim umom.
Interpretativizem: zdrav razum je pomemben, ker ga ljudje uporabljajo kot vodilo v
vsakdanjem življenju in kot osnovo v vsakdanjih rutinskih družbenih interakcijah. Je zbirka
vsakdanjih »teorij«, ki jih ljudje uporabljajo za organizacijo in razumevanje dogodkov v
svetu.

6. ZAKAJ KATEGORIJA RAZUMEVANJA PREDSTAVLJA SPOZNAVNO PODSTAT METODOLOGIJI KVALITATIVNEGA DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA - 2

4. Naturalizem:v želji po čim večjem posnemanju družboslovja z naravoslovjem gradi
predvsem na deduktivnih aksiomih, teoremih in medsebojno povezanih vzročnih zakonitostih;
Interpretativizem: želi opisati in interpretirati, kako ljudje živijo svoja vsakdanja
življenja. Čeprav lahko uporablja generalizacije, se ne želi oddaljiti od razumevanja
notranjih motivov delovanja ljudi. Temelji na idiografskem in induktivnem pristopu.
5. Naturalizem: ključnega pomena v postopku raziskovanja je logično izpeljevanje sklepov iz
teorij, zbiranje podatkov in analiziranje dejstev na način, ki omogoča ponovljivost.
Interpretativizem:teorija resnična oziroma veljavna, če ima smisel za ljudi, ki so
predmet raziskave, in če omogoča drugim, da vstopijo v »notranji« svet ljudi, ki so
predmet preučevanja. Skratka, ključna premisa raziskovanja je vživljanje v »mišljenje
drugega«;
6. Naturalizem:dobri znanstveni dokazi temeljijo na natančnem opazovanju, ki je
vrednotno nevtralno.
Interpretativizem:v procesu raziskovanja je pomembno odkrivanje konteksta. Dokazov o
družbenem delovanju ni mogoče ločiti od konteksta, v katerem se pojavijo, ali pomenov, ki jih
družbeni akterji temu delovanju pripisujejo.

7. ZGODOVINSKI RAZVOJ HERMENEVTIKE KOT METODE ZNANSTVENEGA RAZUMEVANJA SVETA

1. Antični koncept hermenevtike (hermenevo):
1.1. izrekanje : želimo povnjanjiti, kar je v nas samih;
1.2. tolmačenje oziroma interpretiranje: želimo ponotranjiti, kar se
nahaja zunaj nas;
1.3.prevajanje: želimo prenesti pomen besede iz enega jezika v drug jezik;
2.
Hermenevtika kot „sola sciptura“ v srednjem veku: biblijske resnice se
interpretirajo na temelju avtentičnega branja tekstov, brez
posredovanja cerkvene avtoritete;
3.
Hermenevtika kot umetnost učenja razumevanja pri nemškem
filozofu in teoretiku znanosti Friedrichu Schleiermacheru (glej: F.
Schleiermacher: »Kunstlehre des Verstehens«, v: Saemtliche Werke,
1835);
4.
Hermenevtika kot metoda znanstvenega preučevanja človekovega
mišljenja („Geisteswissenschaften) (GLEJ PROSOJNICO 7);

8. RAZUMEVANJE KOT METODE ZNANSTVENEGA SPOZNANJA V OKVIRU TEORETSKO-IDEJNEGA GIBANJA “GEISTESWISSENSCHAFTEN”

1. Wilhelm Windelband: ideografske - nomotetične znanosti;
“Ideografske znanosti z metodo razumevanja dojemajo individualno, enkratno in
neponovljivo, nomotetične znanosti z metodo razlage, ki je usmerjena na splošno in
ponovljivo, temu nasprotujejo.” (Geschichte und Naturwissenschaft)
2.Heinrich Rickert: vrednotno nevtralno naravoslovje – vrednoteno
opredeljeno družboslovje
“ Naravoslovje abstrahira od vrednot, ki so povezane z realnimi objekti, in v tem se
priroda razlikuje od kulture. Ta kultura je lahko to, kar je, samo pod pogojem, če je
povezana z realnostjo, ki si jo zamišljamo kot vrednotno prežeto.” (Allgemeine Grundlage
der Philosophie)
3. Wilhel Dilthey: Naravo pojasnjujemo, pomen oz. smisel ljudi in družbenih
pojavov/dogodkov razumemo; ( “Die Natur erklaeren wir, das Seelenleben
versthen wir.”) (W. Dilthey: Einleitung in Geisteswissenschaften)

9. KATEGORIJA RAZUMEVANJA KOT OSNOVA MODERNE METODE ZNANSTVENEGA SPOZNANJA

1.Wilhelm Dilthey: »Pri razumevanju gre za postopek, ko iz nečesa, kar je čutno dano od zunaj,
spoznamo to notranje« (»Wir nennen den Vorgang, in welcher wir aus Zeichen , die von aussen
sinnlich gegeben sind, ein Inneres erkennen: Verstehen.« glej: W. Dilthey: Die Entstehung der
Hermeneutik; v: Gesammelte Schriften, Band 5, Leipzig: Teubner, 1924);
2. Primer iz sodobne semiotike, ki pojasnjuje zgornjo Diltheyevo misel:
* Označevalec (znak): To je fizična oblika besede ali drugih simbolnih znakov: npr., niz zvokov,
ko besedo izgovorimo, ali niz črk, ko besedo zapišemo. Označenec je torej zaznavna,
oprijemljiva manifestacija besede.
* Označenec (pomen): To je koncept ali ideja, ki jo beseda predstavlja. Označenec je vezan na
pomen, ki ga ljudje povezujejo z označevalcem. Na primer, pri besedi "drevo" označenec
vključuje miselno predstavo o rastlini z deblom, vejami in listi.
* Referent : konkreten objekt, na katerega se označevanec in označenec dejansko nanašata v
zunanjem in realnem svetu. V primeru besede "drevo" je referent dejansko drevo v naravi.

10. OSNOVNE ZNAČILNOSTI METODE RAZUMEVANJA V OKVIRU SUBJEKTIVNE (INTUCIONISTIČNE) HERMENEVTIKE

1. zahteva po samostojni družboslovno-humanistični znanosti (Geisteswissenschaften) kot
upor proti takrat prevladujočim pozitivističnim pogledom (Diltheyev znani izrek: Naravo
pojasnjujemo, duševno življenje razumemo. / »Die Natur erklaeren wir, das Seelenleben
verstehen wir.«/)
2. Temeljni elementi metode razumevanja v okviru subjektivne hermenevtike:
2.1. doživljanje (Erleben)
2.2 izražanje (Ausdruck)
2.3 podoživljanje (Nacherleben)
2.4. rekonstrukcija izkušenj drugega (Nachbilden)
3. elementarno oblike razumevanja – višje (znanstvene) oblike razumevanja;

11. KRITIKE SUBJEKTIVNE (INTUCIONISTIČNE) HERMENEVTIKE

1.
V okviru intuicionistične (subjektivne) hermenevtike ni jasne razmejitve med
razumevanjem v kontekstu individualna zavest in smiselnega družbenega delovanja
(primer kritike Maxa Webra v Gesammlete Aufsaetze fuer Wissenschaftstheorie)
2.
V okviru intuiconistične (subjektivne) hermenevtike je prisotna izredno ohlapna raba
pojmov »pomen«, »smisel«, »interpretacija« (primer kritike Maria Bunga v »Finding
Philosophy in Social Sciences«);
3. neprepričljivost hermenevtične metode, ki temelji na postopku vživljanja (empatije) v
občutenje / dojemanje drugega (primer kritike Theodora Abela v “The Operation Called
Verstehen”.)

12. KLASIČNI PRIMER KRITIKE INTUCIONISTIČNEGA HERMENEVTIČNEGA PRISTOPA S STRANI THEODORA ABELA (The Operation Called Verstehen)

TEŽAVE PRI KATEGORIJI RAZUMEVANJA KOT
VŽIVLJANJA V OBČUTENJE NEKOGA
DRUGEGA
1. Kako ponotranjiti dražljaj?
2. Kako ponotranjiti odziv na dražljaj?
3. Kako ponotranjiti zvezo med
dražljajem in odzivom na dražljaj?
»Petnajstega aprila je začelo nenadoma
zmrzovati, tako da je temperatura močno padla.
Zagledal sem, kako se je moj sosed, ki je sedel za
pisalno mizo, dvignil, šel iz hiše do skladovnice drv,
vzel sekiro in začel sekati drva. Opazil sem, kako je
nesel drva v hišo in jih položil v kamin. Ko so se
drva vžgala, je ponovno sedel za pisalno mizo in
pisal dalje« (The Operation Called Verstehen).

13. KDAJ BI SE PO THEODORU ABELU LAHKO POVZPELI IZ RAZUMEVANJA NA RAVEN POPOLNE ZNANSTVENE RAZLAGE?

1. EKPLANANS:
1.1. SPLOŠNE ZAKONSKE TRDITVE (Z): (1) Padec zunanje temperature vodi k zmanjšanju
normalne telesne temperature. (2) Če se telesna temperatura nahaja pod normalno telesno
temperaturo, potem jo to za človeka neprijetno. (3) Ljudje imajo cilj, izogniti se neprijetnim
temperaturam.
1.2. ROBNI (ZAČETNI) POGOJI (A): (1) Padec zunanje temperature. (2) To, da se loti neke
aktivnosti, je za soseda najboljša alternativa.
-----------------------------------------------------------------
EKSPLANANDUM: Obstaja odnos med padcem temperature in opisano aktivnostjo soseda
(sekanje drv, kurjenje kamina, ...).

14. OBJEKTIVNA HERMENEVTIKA VERSUS SUBJEKTIVNA HERMENEVTIKA

SUBJEKTIVNA HERMENEVTIKA
OBJEKTIVNA HERMENEVTIKA
V ospredju subjektivne hermenevtike je
vprašanje vstopa v »mišljenje drugega«
(»Other Mind«). Subjektivna hermenevtika
izhaja iz Kantove filozofske tradicije: vse v
svetu je podvrženo presoji lastnega
kritičnega in svobodnega uma, zato se mora
subjekt spoznanja oddvojiti od kakršnekoli
tradicije oziroma izročila, ker to njegovo
spoznanje dela pristransko.
V okviru objektivne hermenevtike akt
razumevanja ne predstavlja zgolj vstop v mišljenje
drugega (“Other Mind”), temveč je v okviru tega
pomembno vse, na kar ljudje v svetu naletimo
(n.pr: katerkoli artefakt človekove ustvarjalnosti).
Vedno namreč pripisujemo pomen katerikoli
stvarem glede na našee cilje, vrednote in
možnosti delovanja.
PRIMER: »Mesečina ima za dva zaljubljenca
povsem drug pomen kot za vlomilca, ki se želi čim
bolj neopazno prikrasti v tujo hišo.«.

15. SUBJEKTIVNA HERMENEVTIKA VERSUS OBJEKTIVNA HERMENEVTIKA

SUBJEKTIVNA
HERMNEVTIKA
OBJEKTIVNA
HERMENEVTIKA
• - doživljanje (Erleben)
• - podoživljanje (Nacherleben)
• -rekonstrukcija izkušenj drugega
(Nachbilden)
• hermenevtični krog
• dialog –tradicija
• del - celota