Predmet_149283

1.

2 POVABILI
Kinoteka ponovno organizira Ekranov filmsko-kritiški krožek Do
zadnje besede. Letos se posvečamo temi (slovenskega)
dokumentarnega filma in formi intervjuja. Krožek bo ponovno
potekal v obliki predavanj, projekcij in praktičnih delavnic. Sredi
aprila bomo imeli cikel slovenskega dok. pomlad (kjer bomo
predstavili nekaj sodobnih domačih vrhuncev), kjer bodo
udeleženci_ke imeli nalogo naredit intervjuje z avtorji in
avtoricami, ti pa bodo objavljeni nato v Ekranu oz. na kinotečni
spletni strani.
• Prijave sprejemamo do petka, 6. marca, na info@ekran.si.
• Več informacij: https://kinoteka.si/delavnica/ekranov-filmskokritiski-krozek-do-zadnje-besede-4/

2.

KREATIVNOST V
ZGODOVINSKEM
IN KULTURNEM
KONTEKSTU

3.

KREATIVNOST V
ZGODOVINSKEM KONTEKSTU
• Zgodovino ustvarjalnosti /je nemogoče raziskovati/
zunaj zgodovine civilizacije in idej. Če je ustvarjalnost
»otrok« sodobne dobe, so bile njene starejše inkarnacije
– genij, talent, izum, odkritje in domišljija – razumljene
drugače kot danes (Vlad P. Glaveanu and James C.
Kaufman: Creativity)
• Pojmovanje ustvarjalnosti se skozi obdobja in kulturne
kontekste spreminja (nevarnost razlaganja preteklosti
skozi prizmo sedanjosti; nevarnost zahodnocentričnih
razumevanj kreativnosti)

4.

5.

Kako pristopiti k proučevanju
kreativnosti skozi čas?
a) Preučevanje zgodovinskih
del in ustvarjalcev & različnih
pojavnih oblik kreativnosti skozi
čas
• Retrospektivna uporaba besede
kreativnost/ustvarjalnost za
velika dela preteklosti ustvarjalci in njihovo občinstvo
tega pojma verjetno ne bi
razumeli

6.

KREATIVNOST V ZGODOVINSKEM
KONTEKSTU
• Kako pristopiti k proučevanju kreativnosti skozi čas?
b)
Etimologija pojma (creare (lat.), ki je pomenil prinesti nekaj
na svet) – kreira Bog, za človeške oblike ustvarjanja, tako
tehnične kot umetniške, so uporabljali izraza ars in artis
• Sorodna semantična polja domišljija, inspiracija, vrlina, novost,
inovacija in originalnost
• Beseda »creativity« se je pojavila oziroma je bila prvič
dokumentirana leta 1875 v delu Adolphusa Williama Warda
History of Dramatic English Literature, kjer se nanaša na
Shakespearovo pesniško ustvarjalnost

7.

• Biblija: Bog ustvari
nebo in Zemljo iz nič
(ex nihilo)
• Neprimerljiva
ustvarjalna moč

8.

STARA
GRČIJA
• Ali kreativnost izhaja iz individualnega navdiha/delovanja ali
je navdihnjena od zunaj?
• (a) božanski navdih

9.

Platon:
[…] [pesniki] ne ustvarjajo na osnovi veščine, ampak zaradi božanskega daru. […] Zato pesnikom bog
odvzema um in jih uporablja za služabnike, vedeže in božanske vedeževalce, da bi mi poslušalci vedeli,
da niso ti ljudje, v katerih ni uma, tisti, ki govorijo tako zelo dragocene stvari, ampak da govori bog
sam in po njih nagovarja nas (Ion 534b–d).

10.

b) Inspiracija
Poj v meni, Muza,
da bo ta pesem lahko zapeta (Homer, Iliada).

11.

c) Norost (mania, gr. – tudi širši koncept kot
današnje pojmovanje „norosti“ – ekstaza, trans,
strast)
[…] kakor koribantski častilci ne plešejo, kadar
so pri zdravi pameti, tako tudi lirski pesniki ne
snujejo teh lepih pesmi, kadar so pri sebi;
temveč ko se enkrat lotijo melodije in ritma,
začnejo besneti, in to pod obsedenostjo –
kakor bakhantke, ki so obsedene in ne pri sebi,
ko iz rek zajemajo med in mleko – prav tako,
po lastnih besedah, duša lirskih pesnikov
počne isto […] Kajti pesnik je bitje lahno,
krilato in sveto, in pesmi ne more ustvarjati,
dokler ga ne navdihne in dokler ne stopi iz
sebe ter ni več pri pameti in njegov razum ni
več z njim; njihovega razuma ni v njih […]
(Sokrat)

12.

• Etimologija besede δημῐουργός (dēmiourgós) izhaja iz
besed δήμῐος (dḗmios, javen, ljudski) + ἔργον (érgon, delo,
opravek), kar namiguje na pomen “delavec za ljudstvo”
oziroma “tisti, ki dela za ljudi”.
• Več pomenov: umetniki, obrtniki; tisti, ki delajo za javno
dobro; originalni kreator kozmosa
• Bolj aktivna vloga ustvarjalca – starogrška kreativnost v
prepletanju zunanjega vpliva in notranje intence; kulturnega
in osebnega (Zafeirenia 2024)

13.

• Srednji vek – Bog še vedno tisti, ki je kreativen; velikokrat
skupinsko avtorstvo (cehi ipd.)
• Renesansa – slavila ustvarjalni ideal in ga premaknila od
Boga k človeku; veliki umetniki, geniji (moški, ne ženske)
• Razsvetljenstvo:
• nosilec (lokus) razuma in kreativnosti posameznik
• doba sekularizacije, atomizacije in refleksije, meja med
božanskim in človeškim se zabriše, refleksivne in imaginativne
zmožnosti pa se preselijo od Boga k posameznikovemu umu
(Glăveanu & Kaufman, 2019)
• Razum, napredek, reševanje problemov, znanost

14.

• Romantična doba:
• Izolirani posamezniki, kreativni geniji, trpeči umetniki:
domišljija, afekt, trpljenje – patologizacija kreativnega
genija
Wanderer above the Sea of Fog, Caspar David Friedrich, c. 1817

15.

SODOBNO POJMOVANJE
KREATIVNOSTI
• POMENSKI PREMIK: od nečesa, kar se je že zgodilo in je bilo
nedosegljivo, k tekočemu procesu in nazadnje k splošneje
prenosljivi lastnosti ali pojavu.
1. izvor kreativnosti je posameznik; kreativnost izhaja iz
moči človeškega uma in domišljije
2. kreativnost ustvarjanje nečesa povsem novega
3. namen kreativnosti je instrumentalen; kreativnost je
funkcionalna in uporabna v ekonomskem, družbenem
in/ali političnem smislu
4. vsakdo je lahko kreativen, na vseh področjih človeške
dejavnosti (v umetnosti, znanosti, politiki, poslovnem
svetu in vsakdanjem življenju) – demokratizacija
individualnega potenciala
(Reckwitz, 2017, Negus & Pickering, 2004; Runco & Jaeger,
2012; Wight, 1998)

16.

DRUGAČEN KULTURNI
KONTEKST: VZHODNA AZIJA
• Kreativnost kulturno umeščen fenomen. Ljudje z
različnih kulturnih kontekstov imajo:
• različne (implicitne/eksplicitne) predstave o kreativnosti
• drugačne načine kreativnega delovanja
• razlikuje se tudi merjenje kreativnosti
• Novost (Zahod) vs. uporabnost (V Azija) – vpliv
konfucionizma: harmoničnost, izboljšanje starega, služi
skupnosti
• Individualizem vs. kolektivizem

17.

• Radikalna inovacija vs. postopna inovacija (izpopolnjevanja, učenja skozi tradicijo, postopnega
izboljševanja)
• Zgodovinsko: kreativne prakse (kaligrafija, poezija etc.) ne samo umetniške prakse, ampak moralne
in intelektualne prakse
• Kreativni proces:
• 4 faze Wallasovega modela kreativnosti: priprava, inkubacija, razsvetljenje in preverjanje (Zahod)
• Štiristopenjski model, utemeljen na Joga sutrah, poudarja lastno voljo in neprekinjen trud, notranjo
identifikacijo, osebne uvide ter družbeno komunikacijo osebnih spoznanj. Pomen meditacije in
čuječnosti, samospoznavanje (Azija)
Todd Lubart, Vlad P. Glaveanu, Herie de Vries, Ana Camargo, and Martin Storme: Cultural Perspectives on Creativity
Shao et al.: How Does Culture Shape Creativity? A Mini-Review

18.

• Why Man Creates (1968, Saul Bass and Mayo Simon): https://youtu.be/ONVZ8AH4yKc