Predmet_149284

1.

Teorije kreativnosti

2.

Festiv
al
dokume
ntarneg
a
filma
• čet., 12.03.2026
19:15 Kosovelova dvorana
• „Pokazatelj, v kakšni zablodi je sodobna ameriška
družba, je tudi frontalni napad na knjige, javne
knjižnice ter nenazadnje na knjižničarje, zadnje
branike odprte misli in svobode govora, ki jih s
pomočjo politike, desničarskih vplivnežev, bogatih
mecenov in navadne sodrge s spleta izvaja radikalna
krščanska desnica.“
• Orwell 2+2=5
• sob., 14.03.2026 18:30
Kinodvor
• "Moja želja za prihodnost je preprosta - da se
navadnemu človeku nikoli ne bi bilo treba ločiti od
svojega moralnega kodeksa." Tako je George Orwell
zapisal v dnevnik leta 1949, tik pred smrtjo, ko je
končeval svoj najznamenitejši roman 1984. Peckov
dokumentarec ideje Orwella, v mladosti pripadnika
angleške družbene elite, ki je v Indiji in Burmi
spoznaval uničujoče vidike kolonializma, v Španiji
pa brutalno manifestacijo fašizma, prestavi v
kontekst sodobnega časa. Predikat "orwellovski"
danes globalno opisuje avtoritarne mehanizme,
cenzuro, politično korupcijo, lažne novice,
zapeljivost oblasti, algoritme, nadzor itd. Vse je
že vedel in o vsem pisal, o "velikem bratu",
"miselni policiji", "novogovoru", ki jih danes
najdemo na vseh svetovnih kriznih žariščih, od
Izraela do ZDA, od Mjanmara do Haitija.
Druge opcije:
• Blum- gospodarji svoje prihodnosti
• Mirovnik

3.

20. 3.
ob 19ih
v
Plesnem
Teatru
Ljubljan
a
prestopnic in ženskih uličnih tolp, kot posledica in
feminističen odgovor na nezmožnost vključevanja žensk v
moške ulične tolpe. Sukeban je fantazijsko-performativna
uprizoritev, ki skozi format interaktivne igre
eksperimentira s pozicijo anonimnosti in kontrole v
spletnem okolju. Vsebinsko si izhodišče jemlje v ženskih
tolpah in ženskih spletnih gibanjih, ki aktivno in
angažirano problematizirajo reprezentacijo žensk in
ženskega telesa v virtualnem okolju. Preko raziskovanja
fenomena »incelov« ter sorodnih oblik spletnega
seksizma, Sukeban v estetskem in narativnem prepletanju
mang, animejev in videoiger, izrisuje fiktivni svet
superherojk v boju proti diskriminaciji. Sukeban je
fantazija o sodobnih ženskih vigilantkah, ki skozi
skupnostne igrivosti vzpostavlja lastna pravila igre,
igranja, boja, maščevanja in svobodnega prostora
ženskega pogleda.
Gledalci_ke lahko predstavo zgolj spremljajo ali pa v
njej aktivno in anonimno sodelujejo – za to potrebujejo
pametni telefon z napolnjeno baterijo in z možnostjo
internetne povezave in/ali z možnostjo prenosa podatkov.
Predstava Sukeban mladim ponuja kritičen vpogled v
spletne dinamike, kot so seksizem, anonimnost in spletno
nasilje. S pomočjo interaktivne igre in fantazijskih
likov spodbuja razmislek o lastni vlogi v digitalnem
svetu ter pomaga prepoznati in se odzvati na toksične
spletne vzorce. Pedagoško gledano, predstava omogoča
ustvarjanje varnega prostora za razpravo o digitalni
etiki, online varnosti in boju proti seksizmu na spletu.
S humorjem in interaktivnostjo pritegne mlade in jih
spodbuja k aktivnemu, odgovornemu ravnanju v spletnih
skupnostih.
• https://vimeo.com/1027581555

4.

Današnji
načrt
• Pregled ključnih
teorij kreativnosti
• Strukturni okvirji
kreativnosti
• Kaj je potrebno za
kreativnost
• Navdih/gonilo
kreativnosti
• Kreativni proces
• Od individualnega k
relacijskemu
• Principi kreativnega
mišljenja + tehnike

5.

• Minimalni konsenz: nekaj novega
+ primernega nalogi/kontekstu
• Kreativnost je sposobnost
ustvariti ideje ali artefakte,
ki so novi, presenetljivi in
vredni (M. Boden: Creativity in
a nutshell)
Začetek: kaj
je kreativnost
v teoriji?
• A kreativnost komplesna,
večnivojska. Lahko govorimo o:
kreativnosti kot osebni lastnosti,
kreativnosti kot procesu,
kreativnosti kot produktu,
kreativnosti kot okolju,
kreativnosti kot kolektivnem
fenomenu (ekipe, institucije,
polje, kultura) …
• Različni teoretski pristopi

6.

1. Strukturni
modeli
kreativnosti:
4P, 5A, 4C
• James Melvin Rhodes
• Model 4P (1961):
• Person (oseba):
osebnostne značilnosti
kreativnih ljudi
• Process (proces):
dejanja, ki jih
kreativni ljudje
izvajajo, da bi
naredili produkt /
preverili idejo
• Product (produkt):
zajema kreativne
ideje/produkte
• Press (okolje):
socialno in/ali
fizično okolje, ki

7.

Guernica (Picasso, 1937)

8.

Modeli
kreativnosti: 5A
• Vlad Glăveanu model 5A (2013): kritika
4Pmodela kot preveč
individualistističnega in premalo
fleksibilnega
• Actors (akterji) – akter kot družbeno
bitje, ki v svoje delovanje pripelje
družbene skripte
• Actions (dejanja) – kako delujemo v
svetu (namere, cilji ipd.)
• Artifacts (artefakti) – tu ne gre samo
za končen produkt, ampak evolucijo npr.
določenih stilov, sposobnosti
• Audiences (občinstva) – nam pomagajo,
podpirajo, ocenjujejo
• Affordances – možnosti delovanja, ki jih
ponujajo
materiali/tehnologije/objekti/pretekla
odkritja / sociokulturni okviri

9.

• James C. Kaufman and Dr.
Ronald Beghetto (2009)
• 4 stopnje kreativnosti:
• Mini C: osebna kreativnost
Modeli
kreativnosti:
4C
• Little C (mali c): vsakdanja
kreativnost
• Pro C: profesionalna
• Big C (veliki C): zgodovinska
kreativnost
• (podobno: Boden: h-creativity
(historical/zgodovinska) in pcreativity (personal/osebna)

10.

• Povezava: Dean
Keith Simonton (v
1990-ih) –
historiometrična
analiza kariernih
poti pomembnih
kreativnih
posameznikov
• Ali obstajajo
kakšni vzorci oz.
če lahko napovemo
kreativno
produktivnost?

11.

2. Kaj je
potrebno za
kreativnost?
• Teresa Amabile (1980-ih): Komponentni
model kreativnosti
• Tri povezane komponente kreativnosti:
• domensko relevantne spretnosti
(znanje, tehnične veščine, talent
na specifičnem polju ipd.),
• procesi relevantni za kreativnost
(kognitivne in osebnostne
lastnosti kot so toleranca do
dvoumnosti, pripravljenost na
tveganje ipd.),
• intrinzična motivacija (delam, ker
mi je nekaj smiselno / prijetno /
pomembno)
• Potem razširitev modela +
sinergistično ekstrinzična motivacija,
odnos do dela, afekt

12.

• Sternberg & Lubart (1990-ta):
Investicijska teorija
kreativnosti
• kreativen človek je kot
investitor
• 6 komponent: motivacija,
inteligentnost, znanje,
osebnost, slogi mišljenja,
okolje.
• Triangularna teorija
kreativnosti: kreativni ljudje se
morajo upirati množici (drugim
ljudem), lastnim prepričanjem in
vrednotam (preizpraševati sebe)
in se upirati Zeitgeistu

13.

3. Kaj ljudi
navdihuje?
Flow

14.

4. Kreativni
proces: kako
ustvarjamo?

15.

• Po kognitivni revoluciji (sredina 20.
stoletja) – se pojavi več zanimanja
za kognitivne procese (in
kreativnost).
• J. P. Guilford: Structure of
Intellect – primarno teorija
inteligentnosti, v kateri kreativnost
igra vidno vlogo
• Dva tipa mišljenja:
• divergentno mišljenje: zmožnost, da
generiraš čim več možnih rešitev, čim
več možnih smeri;
• konvergentno mišljenje: zmožnost, da
med možnostmi izbereš tisto, ki je
najbolj primerna, smiselna

16.

Od individualnega k relacijskemu (sistemske in
sociokulturne teorije)
• Csikszentmihalyi: sistemska teorija
kreativnosti (domain–field–person)
• Kreativnost v družbenem polju,
nastane kot sodba glede na
interakcijo 3 komponent:
• znanje znotraj domene (ki ga novi
ustvarjalci ponotranjijo),
• posameznik, ki naredi variacije že
znanega in proizvede nove
produkte,
• polje ekspertov (field), ki
presodi, katere variacije so
vredne vključitve v domeno